Emisije škodljivih snovi v cestnih predorih

Ivan Kenda (2008) Emisije škodljivih snovi v cestnih predorih. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (2170Kb)

Povzetek

Gradnja predorov, galerij, pokritih vkopov in drugih podzemnih inženirskih konstrukcij je najzahtevnejše opravilo pri nizkih gradnjah. Na videz enostavni objekti zahtevajo interdisciplinarno prepletanje integralnih znanj gradbeništva, geologije, rudarstva, arhitekture, ekologije in drugih strok v vseh fazah načrtovanja, gradnje in vzdrževanja podzemnih objektov. Predor je le del neke ceste. Skrbno načrtovanje prometa skozi predor ne bo imelo pravih učinkov, če se omejimo zgolj na predor. Potrebno je načrtovati promet na širšem vplivnem področju predora, da bi se izognili zastojem in drugim situacijam v predoru, s tem pa tudi nastanku koncentracij emisij v predoru in iz predora. V skladu z zakonodajo, je potrebno s prometnimi študijami in presojami vplivov na okolje, določiti vplivno območje cest, kjer je potrebno v izrednih slučajih spremeniti režim prometa in signalizacije, da ne bi prišlo do nezaželenih situacij v predoru. Konec leta 2007 je bilo na slovenskih avtocestah 23 predorov, pokritih vkopov in galerij, skupne dolžine 34.125 metrov (seštevek vseh predorskih cevi). Najdaljši in hkrati edini enocevni avtocestni predor v Sloveniji je predor Karavanke, ki v dolžino meri 7.864 metrov, najdaljši dvocevni avtocestni predor v Sloveniji pa je predor Trojane (2.931 m). Omeniti je potrebno tudi predor pod Šentviškim hribom, ki bo povezal gorenjski avtocestni krak z ljubljansko obvoznico, oz. se nahaja v gosto naseljenem okolišu. Za vse predore je značilno to, da so v njih emisije dimnih plinov, nastalih v motorjih z notranjim zgorevanjem, skoncentrirane, kar pomeni, da tako v cevi, kot na izstopu iz cevi velikokrat zelo presegajo mejne in dopustne vrednosti, kar je še posebej problematično, če je v bližini večje naselje.

Akcije (potrebna je prijava)