Vpliv apna na volumsko stabilnost zemljin v spodnjem ustroju cest

Franci Starbek (2008) Vpliv apna na volumsko stabilnost zemljin v spodnjem ustroju cest. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (1552Kb)

Povzetek

Gline imajo zaradi volumske neobstojnosti zelo omejeno uporabnost. Uporabne so le, če jih predhodno poboljšamo (modificiramo) ali kemično stabiliziramo z anorganskimi vezivi. Če so v glini prisotni sulfati, izničijo pozitiven učinek stabilizacije. V tem diplomskem delu smo raziskovali, kakšni so vplivi dodajanja apna in sadre na poboljšanje volumske obstojnosti nabrekljivih glin iz področja severovzhodne Slovenije. Osnovni zemljini s tremi različnimi izhodiščnimi vlagami (16, 18 in 24 %), smo dodali 4 % apna, oz. 10 % sadre glede na suho maso zemljine in tako pripravili preizkušance glina+apno oz glina+apno+sadra. V različnih časovnih časovnih obdobjih (1, 4, 7 in 28 dni) smo na osnovni zemljini in preizkušancih določili max.prostorninsko gostoto in optimalno vlago po Proctorju, konsistenčne meje po Atterbergu, linearno nabrekanje z edometrsko raziskavo, enoosno tlačno trdnost in sukcijo s potenciometrom WP4-T. Analiza je pokazala, da se ob dodatku apna glini zmanjša indeks plastičnosti, kar poveča njeno vgradljivost, izboljša se tudi njena uporabnost, saj se občutno zmanjšajo nabrekalne deformacije. Dodatek sadre zmesi glina+apno znatno povečuje nabrekalne deformacije in manjša pozitiven učinek apna. Ključna ugotovitev v diplomskem delu je, da je potrebno zmes apno+glina vgraditi na mokri strani Proctorjeve krivulje. S tem zagotovimo ustrezne pogoje za kemično reakcijo in posledično izboljšanje enoosne tlačne trdnosti, ki se povečuje s časom ter manjšo volumsko občutljivost zmesi.

Akcije (potrebna je prijava)