Denitrifikacija pitnih vod

Igor Bertok (2007) Denitrifikacija pitnih vod. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (2090Kb)

Povzetek

V Sloveniji pridobivamo večino pitne vode iz podtalnice. Žal se velikokrat v njo zaradi industrije, prometa in drugih človekovih dejavnosti izpira vrsta onesnaževal. Eno takih onesnaževal so tudi nitrati. Če so v pitni vodi prisotni v prevelikih koncentracijah, (nad 50 mg/l) so človekovemu zdravju škodljivi. Predvsem so na povečano količino nitratov v vodi občutljivi dojenčki, pri katerih povzročijo nastanek bolezni methemoglobinemije. Dušik prihaja v podtalnico na različne načine in v obliki različnih spojin. Približno 80 % ga priteka v obliki amonijevih spojin, ki se v vodi, ki vsebuje dovolj kisika, oksidirajo do nitrata. Količino nitrata v podtalnicah ugotavljamo in spremljamo z letnimi monitoringi podzemnih voda, ki jih izvaja ARSO. Rezultati letnih poročil kažejo, da je severovzhodni del Slovenije tisti, ki je najbolj obremenjen z nitrati. Za to je kriva predvsem intenzivna kmetijska dejavnost, saj se z gnojenjem izpirajo v tla velike količine dušika. EU je leta 1991 izdala Nitratno Direktivo za vse države članice. Slovenija kot bodoča članica EU se je na direktivo odzvala tako, da je spremenila Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. S tem je bilo celotno območje Slovenije opredeljeno kot občutljivo območje, za katerega je bilo potrebno pripraviti operativni program z ukrepi varstva voda pred onesnaženjem z nitrati in pesticidi iz kmetijstva. Operativni program predstavlja preventivni ukrep proti onesnaževanju pitne vode z nitrati, kjer pa je ta že zasičena z nitrati, se za odstranjevanje uporabljajo različne kurativne metode, biokemične, predvsem pa fizikalno-kemične kot so reverzna osmoza, elektrodializa in ionska izmenjava.

Akcije (potrebna je prijava)