Sprememba vrednosti preostalega dela zemljišča in drugih nepremičnin zaradi gradnje v javno korist

Maja Prejac (2011) Sprememba vrednosti preostalega dela zemljišča in drugih nepremičnin zaradi gradnje v javno korist. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (3073Kb)

Povzetek

Namen diplomske naloge je analizirati ocenjevanje spremembe vrednosti preostalega dela zemljišča ter drugih nepremičnin zaradi gradnje v javno korist. Najprej sem analizirala temeljni pravni predpis s področja razlastitve v Republiki Sloveniji, to je Zakon o urejanju prostora (UL RS, št. 110/2002). Osredotočila sem se na določanje odškodnine. Informativno sem navedla še primera določanja odškodnine v Republiki Poljski in v Zvezni republiki Nemčiji. Sledila je analiza cenitvenih poročil in upoštevanja stranskih stroškov v primeru odkupa namesto razlastitve oziroma v primeru razlastitve nepremičnin na območju občin Ormož in Ptuj. Ugotovila sem, da v primerih ocenjevanja vrednosti kmetijskih zemljišč cenilci na administrativen način določajo stranske stroške. Analizirala sem tudi primere gradnje v javno korist na območju občin Ljutomer in Ptuj in možnost ugotavljanja relativnih sprememb vrednosti nepremičnin v okolici zaradi gradnje v javno korist. Točnega vpliva zaradi neustreznih podatkov ni bilo mogoče identificirati. Na podlagi ankete sem v nadaljevanju ugotavljala spremembe vrednosti zemljišč za stanovanjsko gradnjo zaradi gradnje v javno korist: gradnje pokopališča, osnovne šole, doma za dementne, doma starejših občanov, odlagališča odpadkov in hitre ceste. Večina okoliških lastnikov meni, da se vrednost nepremičnin pri gradnji objektov v javno korist ne spremeni. Večina ostalih prebivalcev meni, da so nepremičnine manj vredne v bližini pokopališča, odlagališča odpadkov in hitre ceste. Zanimivo je, da v podrobni analizi odgovorov ni zaznati statistično značilne razlike med lastniki okoliških nepremičnin in ostalimi prebivalci glede spremembe vrednosti nepremičnin v okolici osnovne šole in doma za dementne, vendar je znotraj skupine okoliških lastnikov dom za dementne za približno polovico (53,3 %) anketirancev moteč, medtem ko znotraj skupine ostalih prebivalcev za večino anketirancev (67,4 %) dom za dementne ni moteč. To lahko mogoče pripišemo tudi sorazmerno majhnemu vzorcu okoliških lastnikov.

Akcije (potrebna je prijava)