Mitja Štangelj (2012) Študija stabilizacije lesnega pepela s CO2 pod različnimi pogoji. Diplomska naloga.
Povzetek
Odpadni lesni pepel je kakovosten odpadek kurjenja lesa, ki ima preveliko vrednost, da bi ga odlagali na odlagališča odpadkov in ne s pridom izkoriščali. Njegovo direktno odlaganje ali neposredna aplikacija na različnih področjih je omejena, predvsem zaradi njegove praškaste konsistence, vsebnosti vodotopnih snovi, vsebnosti nezgorelega lesa (oglja) in močne bazičnosti. Z relativno enostavnimi postopki ga lahko privedemo v obliko primerno za snovno izrabo oz. za odlaganje. Ti postopki so: spontana ali vsiljena karbonatizacija, granuliranje, integriranje odpadka v zemeljski izkop oz. priprava umetne zemljine ali integriranje v drug komplementaren odpadek (komposti, blata …). V diplomski nalogi sem predstavil možne postopke ravnanja z odpadnimi lesnimi pepeli pri nas in v Evropi ter v eksperimentalnem delu naloge prikazal enega od postopkov predelave odpadnega lesnega pepela v stabiliziran produkt. To je karbonatizacija z ogljikovim dioksidom pod različnimi pogoji. Na koncu sem iz pepela P2 dobil produkt ustreznih karakteristik, ki omogočajo njegovo uporabo na različnih področjih. Bodisi za sanacijo gozdnih in degradiranih tal, kot prekrivka odlagališč ali drugih odpadkov (rudarskih jalovin), v gradbeništvu, za razna sanacijska zemeljska dela, še najbolj pa se uporabljajo v kmetijstvu za gnojenje in izboljševanje kislih prsti, kar omogoča njegova bogata mineralna struktura in ustrezen pH. Pepel P1 je bil težavnejši za obdelavo. Po končanem postopku karbonatizacije vsi parametri niso zadoščali kriterijem mejnih vrednosti. Da bi tudi iz takšnih pepelov, ki so okoljsko zahtevnejši dobili produkt ustreznih karakteristik, bi bilo potrebno karbonatizacijo izvajati dalj časa in s predhodnim vlaženjem, na kar lahko sklepam po najnovejših raziskavah, ki so bile narejene na tem področju.
Akcije (potrebna je prijava)
![[img]](../style/images/fileicons/application_pdf.png)
