Vpliv gojitvenih ribnikov na evtrofikacijo površinskih voda

Sabina Arh (2009) Vpliv gojitvenih ribnikov na evtrofikacijo površinskih voda. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (11Mb)

Povzetek

V diplomski nalogi obravnavamo problem evtrofikacije v vodnem okolju, ki se pojavlja zaradi prevelikega vnosa hranil, t.j. dušika in fosforja, katerega posledica je prekomerna zarast alg. V našem primeru obravnavamo gojitvene ribnike, kot vir fosforja za dolvodni recipient. Ribniki so med seboj hidravlično povezani. Poleg obremenitve fosforja iz okolja, ribiška družina vnaša fosfor dodatno s hranjenjem rib v drugem in četrtem ribniku. Na petih gojitvenih ribnikih smo najprej opravili osnovne fizikalne in kemijske analize vode in nato izdelali enostavni Vollenweider-jev model. Fosfor je v modelu postavljen kot edini omejitveni dejavnik za evtrofikacijo. Z modelom smo poskušali kvantificirati in ovrednotiti vpliv vnosa fosforja na same ribnike, prav tako pa tudi na vodotok v katerega se zliva voda iz ribnikov. Rezultate analize vode in modela smo med seboj primerjali in uvrstili gojitvene ribnike v trofična stanja. Trofična stanja se glede na model in meritve nekoliko razlikujejo v tretjem ribniku, v ostalih ribnikih so trofična stanja enaka. V prvem ribniku nam rezultati modela pokažejo, da sta prvi in drugi ribnik v evtrofnem stanju, četrti ribnik mezotrofnem stanju. Meritve so pokazale, da je tretji ribnik v evtrofnem stanju, med tem ko model pokaže mezotrofno stanje. Največjo koncentracijo fosforja ima po pričakovanju zadnji ribnik. Za ta ribnik je bila napoved modela potrjena tudi z meritvami. Zadnji ribnik vsebuje večjo količino totalnega fosforja. V vseh ribnikih se zaradi previsoke koncentracije totalnega fosforja, v poletnih mesecih pojavi proces evtrofikacije. Fosfor iz zadnjega ribnika tako vpliva dolvodno na prve recipiente in v njih povzroča proces evtrofikacije.

Akcije (potrebna je prijava)